Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

ivana1982 · Začetnik Pridružen/-a: 10.05. 2010, 19:47 Prispevkov: 12

Je bil kdo pred kratkim na izpitu? So naloge na izpitu nove ali takšne kot so bile pred leti?

ivana1982 · Začetnik Pridružen/-a: 10.05. 2010, 19:47 Prispevkov: 12

Zasledila sem spodaj dodane zapiske:

TRENIRANJE KADROV (SAMOSTOJNO DELO ZAPOSLENIH-VIDEO)
IMA DVA CILJA:
• Daje zaposlenim znanje (dobi nova znanja, dopolni obstoječa znanja)
• in prenaša naloge na zaposlene (delegiranje – prenos odgovornosti na podrejene)

PET PODROČIJ:
1. IDENTIFIKACIJA CILJEV (cilji za delo in sestanke – kaj, do kdaj, kako)
2. SPODBUJANJE KREATIVNEGA MIŠLJENJA:
Aktivno poslušanje (ponovimo njegove ideje)
Tehtanje posledic (postavljanje vprašanj)
Posredovanje izkušenj
Postavljanje prioritet
3. POSTAVLJANJE PARAMETROV
4. UDOBRITEV IN IZDAJA USTREZNIH POOBLASTIL (zato, da lahko kaj naredi)
5. PREGLED IN POVZETEK (da ugotovimo kje smo)

UČNA SREDSTVA IN PRIPOMOČKI
 Temeljni in najstarejši učni pripomočki (učbeniki, testi znanja, priročniki, leksikoni, slovarji,…)
 Klasični učni pripomočki (tabla, kreda, slike, diagrami, grafikoni, tabele, diapozitivi,…)
 Prosojnice: klasične in elektronske
 Zvočni pripomočki: magnetofonski posnetki, gramofonske plošče in radijske oddaje (poudarjena zvočna komponenta)
 Avdiovizualni pripomočki: (ozvočeni diafilmi, zvočni filmi, video posnetki)
 Interna TV: (za zapletene demonstracije)
 Kalkulator
 Računalnik: ustrezna izobraževalna programska oprema in povezava v internet omrežje
 Model oziroma simulator: (na njem predhodno usposabljamo in urimo izobraževance)

ORGANIZACIJSKI PODSISTEM
Organizacijski subjekti izobraževalnega programa
• Izobraževanci
• Izvajalci izobraževanja
• Uporabniki kadrov
• Družbeno okolje

IZVAJALCI IZOBRAŽEVANJA
- Vrtci, predšolske ustanove, osnovna šola
- Srednje in višje šole,visoke šole in fakultete
- Domovi za učence, dijake in študente
- Ljudske univerze in druge šole za odrasle
- Izobraževalna dejavnost v organizacijah
- Druge izobraževalne institucije

UPORABNIKI KADROV
Tretji temeljni element organizacijskega podsistema predstavljajo:
- gospodarske organizacije
- negospodarske organizacije
ki po eni strani sodelujejo v izobraževalnem sistemu kot njegovi neposredni porabniki, po drugi pa kot soorganizatorji in soizvajalci izobraževanja.

NEKATERE NALOGE UPORABNIKOV KADROV:
 ugotavljanje potreb po delavcih in njihovem izobraževanju ter planiranje in izvajanja izobraževanja v njihovih organizacijah;
 usmerjanje mladine in zaposlenih v izobraževanje;
 sprejemanje in izvajanje programov za izpopolnjevanje in usposabljanje zaposlenih;
 zagotavljanje sredstev, razvijanje izobraževalne dejavnosti ter drugih oblik strokovnega dela v zvezi s planiranjem, organiziranjem in izvajanjem izobraževanja delavcev;
 zagotavljanje sodelovanja pri uresničevanju izobraževalnih programov za pridobitev strokovne izobrazbe in programov za izpopolnjevanje s tem, da izvajajo praktični pouk, delovno prakso in strokovno usposabljanje v okviru pripravništva;
 ugotavljanje in usklajevanja izobraževalnih potreb in interesov;
 zagotavljanje finančnih sredstev za izobraževanje mladine in zaposlenih.

DRUŽBENO OKOLJE
Med organizacijske subjekte, ki zagotavljajo ustrezno organiziranost izobraževanja, sodijo:
- ministrstvo za šolstvo, znanost in šport (MŠZŠ)
- nekatere druge organizacije (npr. zavodi za zaposlovanje)

ODNOSI MED ORGANIZACIJSKIMI SUBJEKTI IZOBRAŽEVALNEGA SISTEMA
- Izobraževanci
- Uporabniki kadrov
- Izvajalci izobraževanja
- Družbeno okolje
- Naključne motnje
- Zahteve okolja
Odvisni so eden od drugega. Brez enega ne obstaja sistem.

CILJI IZOBRAŽEVALNE DEJAVNOSTI V ORGANIZACIJI
 stalno usposabljanje in izpopolnjevanje delavcev skladno s spremembami in razvojem tehnologije, organizacije dela idr.
 načrtno uvajanje, usposabljanje in napredovanje kadrov ter usmerjanje v nadaljnje izobraževanje
 kontinuirano proučevanje in zadovoljevanje potreb organizacije po izobraževanju, usposabljanju in izpopolnjevanju kadrov
 pravočasno zadovoljevanje načrtovanih potreb po kadrih ustreznih profilov, stopenj in smeri izobraževanja
 dvig izobraževalnih aktivnosti na višjo in učinkovitejšo raven z uvajanjem sodobnih oblik in metod izobraževanja
 vrednotenje in preverjanje dosežkov izobraževanja v praksi in uporaba rezultatov vrednotenja za izboljšanje izobraževalne dejavnosti.

Naloge izobr.dejavnosti v organizacijah:
 analizirati in ugotavljati potrebe po izobraževanju
 načrtovati zadovoljevanje izobraževalnih potreb
 izdelati programe in učne načrte
 organizirati in realizirati potrebe po izobraževanju
 kontrolirati, spremljati in vrednotiti rezultate svojega dela

Dejavniki, ki opredeljujejo cilje in naloge izobraževalnih dejavnosti v organizacijah
Cilji izobr.dejavnosti v organizaciji:
 razvojne potrebe in interesi organizacije
 razvojne potrebe zaposlenih
 razvojne potrebe in interesi družbe

TEMELJNE STOPNJE IZOBRAŽEVALNE DEJAVNOSTI V ORGANIZACIJAH
1.stopnja: Raziskovanje izobraževalnih potreb
 moramo realizirati celovito in sistematično.
 ugotavljanje globalnih izobraževalnih potreb
 ugotavljanje diferenciranih izobraževalnih potreb

Globalne potrebe po izobraževanju
 potrebno število delavcev za planirano razdobje
 strukturo delavcev po poklicih in klasifikacijskih stopnjah
 čas pridobivanja posameznih vrst kadrov.
Z ustrezno analizo vseh podatkov lahko ugotovimo:
 potrebno število kadrov
 izobrazbeno strukturo kadrov
 kvalifikacijsko strukturo kadrov, ki jih bomo morali na novo zaposliti
 obsežnost potrebnih korekcij v obstoječi kadrovski strukturi

Diferencirane izobraževalne potrebe
Metode s pomočjo katerih lahko ugotavljamo potrebe po nadaljnjem izobraževanju in izpopolnjevanju zaposlenih:
 primerjalna analiza vsebine programov z zahtevami delovnih mest
 primerjalna analiza dejanske usposobljenosti z zahtevami delovnih mest
 spremljanje in analiza razvojnih zahtev
 analiza problemov pri delu
 analiza pravnih, organizacijskih in drugih predpisov
 odkrivanje interesov zaposlenih

Usklajevanje izobraževalnih potreb z možnostmi
Kriteriji ocenjevanja delovnih nalog s stališča izobraževanja:
 pogostost pojavljanja posamezne delovne naloge
 zahtevnost, težavnost in kompleksnost naloge
 vrednost naloge
 vrednost delovnih sredstev
 nevarnosti za delavca pri opravljanju naloge
 čas za usposobitev delavca
 pogostost problemov pri opravljanju določene naloge
 drugi specifični kriteriji

2. stopnja: Načrtovanje izobraževanja
- predstavlja podlago za vse nadaljnje stopnje oziroma aktivnosti izobraževalne dejavnosti
- s planiranjem izobraževanja se na podlagi izobraževalnih potreb in možnosti odločamo:
 za določene vrste izobraževanja
 za njihov obseg
 za število mladih ali zaposlenih, ki jih bo izobraževanje zajelo
 za časovne determinante posamezne izobraževalne aktivnosti
 o nosilcih posameznih aktivnosti
 o potrebnih finančnih sredstvih

Temeljno izhodišče za planiranje izobraževanja je plan razvoja kadrov.
PLANI IZOBRAŽEVANJA
• kratkoročni
• srednjeročni
• dolgoročni
TEMELJNE SESTAVINE TEH PLANOV SO:
- Programska komponenta
S to komponento opredelimo programsko strukturo izobraževalnih ali kadrovsko razvojnih ukrepov.
Programska struktura plana izobraževanja vsebuje naslednje sestavine:
• programe za pridobitev strokovne izobrazbe
• programe izpopolnjevanja
• programe usposabljanja
V okviru navedenih sestavin podrobno opredelimo:
• naziv
• vrsto oziroma smer in
• stopnjo zahtevnosti posameznega programa

- Izvedbena komponenta
Opredelimo:
• nosilce ali izvajalce posameznih programov
• kraj izobraževanja
• trajanje izobraževanja
• tekoče leto izobraževanja
• rok izvedbe oziroma rok za zaključek izobraževanja
• obseg izobraževanja po posameznem programu oziroma število izobraževancev

- Finančna komponenta
Podlaga za opredelitev finančne komponente so podatki, opredeljeni s programsko in
izvedbeno komponento.
Z njo opredelimo, koliko bo izobraževanje stalo.
Izhodišče za izračun potrebnih finančnih sredstev je ponavadi:
• cena izobraževanja na izobraževanca ali na skupino izobraževancev.

Sprejemanje plana izobraževanja
Plan izobraževanja moramo predložiti organom upravljanja v obravnavo in potrditev. Potrjen plan predstavlja temelj za vse nadaljnje delo izobraževalne dejavnosti v organizaciji.

3.stopnja: Programiranje izobraževanja
Osnovne stopnje tehnike programiranja:
• izdelamo načrt programa
- opredelimo osnovna področja izobraževanja
- didaktično uredimo in klasificiramo znanja in veščine
• podrobno razčlenimo posamezna področja na tematske celote in osnovne teme, ki jih razporejamo v logični povezanosti
• ugotavljanje in razporejanje vsebin v okviru določene teme ali vaje, ki je del programa

4.stopnja: Organizacija in izvedba izobraževanja
je odvisna od:
• plana razvoja kadrov
• internih, eksternih in kooperativnih izobraževalnih programov
• plana izobraževanja

Zunanja organizacija izobraževalne dejavnosti
Organizacijske oblike izobraževalne dejavnosti:
• izobraževalna dejavnost kot ena od nalog kadrovika
• organizator izobraževanja v okviru kadrovske službe
• oddelek za izobraževanje ali izobraževalna služba
• izobraževalni center

Načini dela pri realizaciji izobraževalne dejavnosti
Na organizacijsko obliko vplivata:
• razvitost izobraževanja
• kompleksnost izobraževalne problematike

1.način: skupinsko delo, kjer je glavna naloga strokovnih kadrov v izobraževalni dejavnosti organizacija in koordinacija dela ustreznih strokovnih skupin.

2. način: Sodelovanje z ustreznimi specializiranimi institucijami (javni in privatni svetovalno-izobraževalni zavodi, ljudske univerze, srednje, višje, visoke šole, fakultete).

Notranja organizacija izobraževalne dejavnosti
NOTRANJI IZVAJALCI
Prednosti:
• Programi so prilagojeni internim izobraževalnim potrebam, vsebine so uporabne, problemi so aktualni.
• Medsebojno poznavanje izobraževancev, ugodna socialna klima, dobre komunikacije.
• Možnost prilagajanja izobraževalnih procesov naravi delovnih procesov ter specifičnim razmeram in pogojem organizacije
• Manjši stroški
Slabosti:
• Relativna zaprtost izbranih in obravnavanih problemov.
• Ni možnosti za izmenjavo izkušenj s strokovnjaki zunaj organizacije.
• Težko je vzpostaviti sproščeno izobraževalno atmosfero.
• Izobraževalni proces je pogosto moten.

ZUNANJI IZVAJALCI
Prednosti:
• Izmenjava izkušenj s strokovnjaki iz drugih organizacij
• Spoznavanje lastnih problemov
• Boljši pogoji za izvajanje izobraževalnega procesa.
• Učitelji niso obremenjeni z vsakodnevno prakso v organizaciji.
• Posredovanje najnovejših spoznanj.
• Medsebojni stiki.
• Primerjanje z drugimi organizacijami
Slabosti:
• Programi so neprilagojeni konkretnim problemom in razmeram.
• Težji prenos znanj, sposobnosti in navad.
• Manjša motivacija in aktivnost izobraževancev.
• Konkretni problemi organizacije se obravnavajo le izjemoma.
• Večji stroški.

Specifične oblike in metode izobraževanja v organizacijah
Med sodobne oblike in metode izobraževanja v organizacijah lahko prištevamo:
 študijske sestanke
- posameznikovo znanje, izkušnje, delovne zahteve in potrebe, motivi in interesi
- konkretne naloge in problemi ter z njimi povezane izobr.vsebine
- medsebojni odnosi, izmenjava izkušenj, kooperativno in skupinsko delo
 krožke za izboljšanje proizvodnje oziroma krožke za kakovost
Namen:
Uporaba znanja in izkušenj za:
-povečanje izkoristka proizvodnih dejavnikov
-izboljšanje organizacije dela, kakovosti, delovnih pogojev
 programsko usmerjene krožke
 pripravništvo
- Njegov namen je načrtno vključevanje delavcev, ki so si pridobili določeno strokovno izobrazbo, v delovno okolje in delo ter njihovo usposabljanje.
- Poteka po posebnem programu, ki ima splošni in strokovni del.
- Mentor usmerja, organizira in nadzoruje pripravnika, mu svetuje, ga poučuje in prenaša nanj svoje delovne izkušnje.
 simulacijske metode
Glavne prednosti metode simulacije:
(simuliranje-oponašanje delovanja originalnega sistema)
- učinkovit prenos znanja in varno delo
- zanesljivejše ravnanje izobraževancev
- manjši stroški usposabljanja
- možnost realizacije določene aktivnosti in simulacije procesov, ki jih na drug način ne bi mogli izvajati, opazovati in preučevati
- možnost neomejenega števila ponavljanj simuliranih situacij
 senzitivni trening
Glavni cilj:
- Izboljšanje medsebojnih odnosov
med zaposlenimi.
Potek treninga:
- Manjše skupine (8- 12).
Poteka obvezno zunaj organizacije, stran od vsakodnevnih delovnih obremenitev.
Udeleženci:
- Sodelavci iste org. enote, bodisi managerski kadri ali različne projektne skupine.
Odkrivanje stališč, vrednot in razumevanje sodelavcev.
 metode opazovanja in posnemanja
 delovno mesto za urjenje
- Posebno delovno mesto v proizvodnji, namenjeno izključno usposabljanju ali občasno prosto delovno mesto v proizvodnji
- Uporablja se v procesni, velikoserijski ali množinski proizvodnji
 menjavanje dela
- udeleženec se določen čas izmenično usposablja na različnih delovnih mestih
- za bodoče managerske kadre
- spoznavanje različnih delovnih mest ter funkcij organizacije
- tako usposabljamo generaliste in ne specialistov
 sodelovanje s šolami
Najpogostejše oblike sodelovanja:
- praktični pouk
- delovna ali strokovna praksa
- strokovne ekskurzije
- sodelovanje pri izdelavi diplomskih nalog
- vključevanje dijakov in študentov v raziskovalno delo
- sodelovanje strokovnjakov iz organizacije pri pripravi in izvajanju različnih izobraževalnih programov

5.stopnja: Spremljanje in vrednotenje izobraževanja
Vrednotenje izobraževanja je kontinuiran proces, prisoten v:
 vseh stopnjah ugotavljanja izobraževalnih potreb
 planiranja
 programiranja
 organizacije in
 izvajanja izobraževanja.

Notranje vrednotenje izobraževanja
Glavni kriteriji notranjega vrednotenja izobraževanja so:
1) pogoji za izobraževalno delo
2) realizacija izobraževalnih programov
3) notranja organizacija izobraževanja
4) odzivi in rezultati izobraževancev.

Zunanje vrednotenje izobraževanja
je ugotavljanje tistih učinkov in posledic izobraževanja, ki se kažejo znotraj delovnega procesa kot:
 večja produktivnost
 boljša kakovost dela
 izboljšanje medosebnih odnosov
 povečana prilagodljivost
 mobilnost zaposlenih
Kriteriji zunanjega vrednotenje izobraževanja so:
a) zadovoljitev kadrovsko razvojnih potreb
b) usklajenost programov in potreb
c) delovna uspešnost zaposlenih
d) prispevek k razvoju organizacije

6.stopnja: Ekonomika izobraževanja v organizaciji
- S stališča vrednotenja učinkovitosti sistema izobraževanja je pomembna predvsem razlika med planiranimi in uresničenimi cilji, potrebami in ukrepi.
- Ekonomski vidik vrednotenja sistema izobraževanja nosi v sebi glavni delež stroškov razvoja kadrov.
- Ugotavljati moramo ekonomsko ceno izobraževanja za vsako izobraževalno akcijo posebej, medtem ko naj bi ceno izobraževanja za širše profile ugotavljale za njihovo šolanje pristojne institucije.
Ekonomska cena izobraževanja na izobraževanca
vključuje praviloma več sestavin:
• materialne stroške
- Splošni in neposredni stroški
izobraževalnih akcij.
• Amortizacijo
- Zajema amortizacijski del
nepremičnih osnovnih
sredstev (zgradbe, prostori)
in amortizacijski
del premičnih osnovnih
sredstev (oprema, učila).
• Dohodek
- Obsega plače učnega in
pomožnega osebja s
svojimi posameznimi
postavkami.

METODOLOGIJA PEDAGOŠKEGA IN ANDRAGOŠKEGA RAZISKOVANJA
Kadar govorimo o metodologiji neke vede, mislimo pri tem na načine in poti, ki se jih poslužuje na svojem področju raziskovanja in reševanja problemov.

VRSTE RAZISKAV
 temeljne raziskave
 uporabne raziskave
 razvojne raziskave

STOPNJE RAZISKOVANJA

IZBIRA IN OPREDELITEV RAZISKOVALNEGA
PROBLEMA

OBLIKOVANJE HIPOTEZ

IZBOR METOD, TEHNIK IN INSTRUMENTOV POBUDE ZA NADALJNE
RAZISKOVANJA RAZISKOVANJE

ZBIRANJE, OBDELAVA, ANALIZA IN
INTERPRETACIJA PODATKOV

IZDELAVA POROČILA

RAZISKOVALNE METODE
 Deskriptivne metode
 Kavzalne metode
 Eksperimentalne metode

Stopnje raziskovanja pri metodi zbiranja in vrednotenja strokovnih ocen
Strokovnjaki – eksperti Raziskovalec
1. Izdelava vprašalnika
2. Vzpostavitev stikov, pregled vprašalnika
3. Izdelava terminskega plana izvedbe
4. Priprava gradiva
5. Izvedba anketiranja
6. Analiza in sistemizacija odgovorov
7. Izdelava novega vprašalnika in obvestila o rezultatih prejšnjega vprašalnika
8. Ponavljanje stopenj 2 do 7
9. Obdelava, poglobitev in sinteza rezultatov strokovnih ocen
10. Izdelava poročila
11. Seznanitev vseh sodelujočih z zaključki raziskave in njihovimi vplivi in posledicami za prakso
12. Uporaba rezultatov strokovnih ocen

TEHNIKE IN INSTRUMENTI RAZISKOVNJA
Tehnike raziskovanja:
 Opazovanje
- neposredno, posredno
- individualno, skupinsko
 Anketa
- ustna, pisna
- javna, anonimna
- enkratna, večkratna
 Intervju
 Analiza dokumentacije
- primarni dokumenti
- sekundarni dokumenti

Instrumenti raziskovanja:
 Opazovanje
- zapisnik
- protokol
- ocenjevalne lestvice
- drugo
 Anketa
- anketni vprašalnik
 Intervju
- seznam vprašanj
- zapisnik
- posnetek
 Analiza dokumentacije
- izobraževalna dokumentacija
- programi
- literatura
- študije

ivana1982 · Začetnik Pridružen/-a: 10.05. 2010, 19:47 Prispevkov: 12

1. ŠEST STOPENJ USPEŠNEGA UČENJA

1 korak – duševna priprava
- jasen cilj v mislih
- BISTVO: motivacija, sproščanje (relaksacija)

2 korak – sprejemanje informacij
- ugotoviti kaj že vemo, da vidimo kaj se moramo še naučiti
- zastavljanje vprašanj
- vključiti vsa čutila:
UPORABLJANJE SVOJEGA TELESA
- pomaganje s samolepilnimi listki
- gibanje
UPORABLJANJE UŠES
- berite si naglas
- razložite nekomu drugemu
- poslušajte kaseto, posnemite si svojo
UPORABLJANJE UČI
- naredite učni vzorec
- označite z barvami
- podčrtajte nove informacije
- narišite diagram
- naredite plakat

3 korak – poglobite se v učno snov
Poznamo 7 inteligenc:
o JEZIKOVNA: povejte s svojimi besedami
o LOGIČNA: narišite verižne prikaze, razčlenite učno snov
o VIZUALNA: narišite učni vzorec
o MEDOSEBNA: poučite nekoga o tem kar že znate, primerjajte zapiske s prijatelji
o GIBALNO-PROSTORSKA: preuredite svoje misli s preurejanjem kartic, ponazorite z gibi
o AVTOREFLEKSIVNA: primerjate s tistim kar že znate
o GLASOVNA: napišite pesmico, pomagajte si z rimo, uporaba ključnih besed posnemite na kaseto

4 korak – zapolnite si ključne točke (preverjanje spomina = memoriranje = pomnjenje)
- preizkušanje spomina (razlaga)
- spodbujevalci spomina (izmisli si svoj stavek)
- ponazoritvene kartice (za barve)
- posnemite učno snov na kaseto (da se sami posnamemo)
- nosite s seboj beležko (zvezek)
- redno ponavljajte (kasneje)

5 korak – pokaži kaj znaš
- preizkusite se s karticami
- razložite komu drugemu
- v mislih ponovimo snov
- sami si postavite svoje cilje

6 korak – razmisli kako smo se učili
- kaj smo se naučili?
- kaj bi lahko izboljšali?
- kaj je šlo dobro in kaj slabo?

2. DEJAVNIKI KI DOLOČAJO NAČIN UČENJA
- čutila
- osebnost
- inteligenca

3. PEDAGOGIKA: preučuje vzgojo in izobraževanje otrok, odkriva njene zakonitosti in značilnosti ter njeno vlogo pri razvoju mladih rodov. Je mlada veda.

4. HEBEGOGIKA: znanost o vzgoji in izobraževanju mladostnikov.

5. ANDRAGOGIKA: raziskuje zakonitosti in značilnosti pri razvoju odraslih ljudi in je sestavni del znanosti o vzgoji in izobraževanju.

6. GERONTOGOGIKA: znanost o vzgoji in izobraževanju starejših.

7. KAJ JE TEMELJNI PREDMET PROUČEVANJA
Človek oziroma njegov razvoj.

8. NA PROUČEVANJE ČLOVEKA VPLIVAJO:
o družbeni odnosi
o kultura
o znanost in tehnologija

9. KATERI SO TEMELJNI DEJAVNIKI RAZVOJA OSEBNOSTI:
o sposobnost učenja (Temeljni pogoj za uspešen razvoj posameznika je zdrav organizem. Vidika teorije predstave: gre za spremembo vedenja na osnovi izkušenj. Informacijski vidik: shema; psihologije vedenja: vedenje se kaže na treh področjih:kognitino-spoznavno(mišljenje), motorično(gibalno, prostorsko), afektivno-čustveno(občutenje, hotenje, vrednote)
o dednost in prirojenost (dednost: se običajno opredeljuje kot prenašanje genov s prednikov na potomce. Kaže se v anatomsko fiziološki zgradbi celotnega organizma ali posameznih organov. Prirojenost: posebnosti celotnega organizma ali posameznih organov med nosečnostjo nastanejo.) NATIVIZEM: teorija, ki poimenuje dednost kot najpomembnejši dejavnik razvoja in razvrednoti vzgojo in izobraževanje.)
o vzgoja in izobraževanje (Osebnostno bistvo vzgoje in izobraževanja, družbena pogojenost vzgoje in izobraževanja, filozofska osnova vzgoje in izobraževanja, organiziranost vzgoje in izobraževanja, stalnost vzgoje in izobraževanja.)
o dejavnost in aktivnost (posameznik se ne more razvijati brez lastnih dejavnosti in aktivnosti, usmerjenih v spoznavanje, obvladovanje in spreminjanje okolja in sebe)
o okolje (Okolje je vse, kar človeka obdaja in do česar lahko vzpostavlja odnose. EMPIRIZEM: odklanja vsako dednostno določenost razvoja in pravi, da razlike med ljudmi nastajajo šele pod vplivi dejavnikov socialnega in naravnega okolja.

10. TEMELJNI POJMI PEDAGOGIKE IN ANDRAGOGIKE
Vzgoja je celovit in dolgotrajen proces razvoja in oblikovanja človekove osebnosti. CILJ: oblikovanje vesti
Izobraževanje je dolgotrajen in načrten proces razvijanja posameznikovih znanj, sposobnosti in navad. CILJ: oblikovanje zavesti
Usposabljanje je proces razvijanja sposobnosti, ki jih človek potrebuje pri opravljanju nekega konkretnega dela. CILJ: oblikovanje spretnosti
EDUKACIJA: pojmovna enota (izobraževanje+vzgoja+usposabljanje)

11. DRUGI TEMELJNI POJMI
Splošno in strokovno izobraževanje
SPLOŠNO: Je usmerjeno na posredovanje takih znanj o naravi in družbi, ki jih vsak človek nujno potrebuje za življenje.
STROKOVNO: Pri tem gre za posredovanje in sprejemanje takega znanja in razvijanje takih sposobnosti in navad, ki jih posameznik potrebuje za opravljanje določenega strokovnega dela.

12. IZPOPOLNJEVANJE je proces dopolnjevanja, sistemiziranja in spreminjanja spretnosti, navad, že osvojenega znanja in že razvitih sposobnosti.

13. POKLIC je smiselno zaokrožena celota znanja, sposobnosti, spretnosti in navad, ki posamezniku omogočajo, da opravlja dela in naloge določene zahtevnosti na določenem delovnem področju neke dejavnosti

Opis poklica:
1. Podatki o poklicu (vsebina in zahtevnost dela, sorodni poklici, dela ki se jih opravlja, posebnosti.)
2. Podatki o delu v poklicu (tehnični podatki – delovna sredstva, psihofizične sposobnosti)
3. Podatki o poklicnem znanju (kakšno znanje rabimo – smer, stopnja, izobrazba)

14. POUK je načrten, sistematičen in postopen proces, ki poteka po preizkušenih učnih oblikah in metodah. 3 vzgojno-izobraževalne naloge pouka:
- materialna naloga (pridobivanje znanj o objektivni stvarnosti)
- funkcionalna naloga (razvijanje sposobnosti)
- vzgojna naloga (razvijanje določenih vrednot)

15. PEDAGOGIKA MORA SLEDITI IN UPOŠTEVATI SPOZNANJA:
Zgodovine pedagogike, ki skuša spoznati razvoj vzgoje otrok in mladostnikov vzporedno z razvojem družbe in z vsemi pojavnimi značilnosti svojega časa z obče zgodovinskih in narodnostno zgodovinskih stališč.
Pedagogike prostega časa, ki proučuje in raziskuje možnosti vzgoje in izobraževanja otrok in mladostnikov v prostem času.
Pedagoške didaktike, ki proučuje izobraževalne procese z vidika pouka mladega rodu, kot discipline, ki ugotavlja učna načela ter preučuje vsebine, oblike, metode, sredstva in organizacijo takega pouka.

16. ADRAGOGIKA MORAT SLEDITI IN UPOŠTEVATI SPOZNANJA:
Zgodovinske andragogike, ki s podobnimi izhodišči, kot smo rekli za zgodovino pedagogike, raziskuje zgodovinski razvoj vzgoje in izobraževanja odraslih.
Andragogike prostega časa, ki se ukvarja z raziskovanjem možnosti in oblike vzgoje in izobraževanja v pogojih sodobne družbe, ko imajo odrasli vedno več prostega časa.
Andragoške didaktike, ki raziskuje vsebine, oblike, metode in sredstva ter organizacije izobraževalnih procesov z vidika vzgoje in izobraževanja odraslih.

17. IZOBRAŽEVALNI SISTEM
Vsak delovni sistem ima tri osnovne podsisteme:
- programski podsistem
- tehnološki podsistem in
- organizacijski podsistem.

18. CILJI IN NALOGE IZOBRAŽEVALNEGA SISTEMA
Temeljni cilji:
• izobraževalni cilji, ki jih postavlja družba;
• izobraževalni cilji, ki jih opredeljujejo posamezne stroke;
• izobraževalni cilji v učnih načrtih predmetov.

Pod-cilji izobraževalnega sistema:
- zagotavljanje optimalnega razvoja posameznika ne glede na spol, socialno in kulturno poreklo;
- vzgajanje za medsebojno strpnost;
- spodbujanje zavesti o integriteti posameznika;
- omogočanje splošne izobrazbe in pridobitev poklica;
- omogočanje razvoja in doseganje čim višje ravni
ustvarjalnosti;
- spodbujanje vse življenjskega izobraževanja.

19. PROGRAMSKI PODSISTEM
Naloga programskega podsistema je, da zagotovi pri izdelavi izobraževalnih programov ustrezno sodelovanje izvajalcev in uporabnikov izobraževanja.

Pri izdelavi kakršnegakoli izobraževalnega programa je treba upoštevati:
1. vsebino, strukturo in metodologijo znanstvene stroke
2. izobraževalne potrebe uporabnikov kadrov;
3. posebnosti in lastnosti izobraževancev, ki jim bo program namenjen.

1. Splošni del izobraževalnega programa ponavadi vsebuje naslednje podatke:

- ime programa
- vzgojno izobraževalne cilje programa
- trajanje izobraževanja
- obvezne načine preverjanja in ocenjevanje znanja
- pogoje za vključitev
- pogoje za napredovanje in dokončanje izobraževanja
- strokovni naslov ali poklic, ki si ga pridobi izobraževanec
po končanem izobraževanju

2. Posebni del izobraževalnega programa vsebuje:
- predmetnik z navedbo obveznih in izbirnih predmetov
- učne načrte in izpitne kataloge, v katerih se navedejo: vsebina predmetov, cilji pouka in znanja, ki se preverjajo ob koncu obdobij (v osnovni šoli, pri maturi in zaključnem izpitu, pri diplomskem izpitu itd.)

Predmetnik
Vrsta predmetov, število predmetov, obseg izobraževalnega dela, oblika izobraževalnega dela.

Sestavine učnega načrta
Učni načrti opredeljujejo obseg, globino in zapovrstnost izobraževalnih vsebin.
- vsebina
- znanja
- literatura
- cilji
- način preverjanja znanja

20. PROGRAMSKA STRUKTURA IZOBRAŽEVALNEGA SISTEMA
- programi za pridobitev poklicne in strokovne izobrazbe
- programi za izpopolnjevanje in specializacijo

Programi za pridobitev poklicne in strokovne izobrazbe
- nižje poklicne izobrazbe
- srednje poklicne izobrazbe
- srednje strokovne izobrazbe
- višje strokovne izobrazbe
- visoke strokovne izobrazbe
- univerzitetne strokovne izobrazbe
- magisterija
- doktorata znanosti

Programi za izpopolnjevanje in specializacijo
- programi za sistematično izpopolnjevanje na določenem področju dela
- programi za izpopolnjevanje za zahtevnejša dela v okviru pridobljenega poklica, ki omogočajo pridobiti naslov specialist

21. TEHNOLOŠKI PODSISTEM
Temeljni dejavniki izobraževalnega procesa:
- Izobraževanec
- Učitelj
- Vsebina izobraževanja

22. DEJAVNIKI IN STOPNJE IZOBRAŽEVALNEGA PROCESA
- Učna načela
- Metode izobraževanja
- Učna sredstva in pripomočki
- Zunanja in notranja organizacija izobraževalnega sistema
- Okolje izobraževanja

23. POZNAMO TRI SKUPINE KATEGORIJ VZGOJNO IZOBRAŽEVALNIH CILJEV
- Pretežno kognitivno ali spoznavno-izobrazbeno področje (znanje, obvladanje pojmov, zakonitosti itd.)
- Pretežno motorično ali gibalno-spretnostno področje (delo z orodji, stroji, napravami itd.)
- Pretežno afektivno ali čustvena-motivacijsko področje

24. DEFINICIJA OPERATIVNEGA UČNEGA CILJA
Operativno oblikovan vzgojno-izobraževalni cilj učitelju in izobraževancu pove, kaj naj bi izobraževanec znal in zmogel ob koncu pouka določene enote, in sicer čisto konkretno-s katero dejavnostjo, aktivnostjo bo dokazal, da je cilj res dosegel.

25. IZOBRAŽEVANEC V IZOBRAŽEVALNEM PROCESU
o Psihofizične sposobnosti
o Predznanja in izkustva
o Motivi, potrebe in interesi
o Odnos do izobraževanja
o Socialne navade in vrednote
o Učne in delovne navade
o Druge osebnostne lastnosti

26. UČITELJ V IZOBRAŽEVALNEM SISTEMU
o Psihofizične sposobnosti
o Strokovnost, znanje in izkušnje
o Motiviranost za izobraževalno delo
o Usposobljenost za izobraževalno delo
o Delovne navade
o Socialne navade in vrednote
o Druge osebnostne lastnosti

27. ODNOSI MED TEMELJNIMI DEJAVNIKI IZOBRAŽEVALNEGA PROCESA
Preučujemo:
1. glede na shemo prenosa informacij in povratnih zvez
2. glede na način poročanja informacij
3. glede na komuniciranje med oddajnikom informacij in tistim, ki se uči

28. VLOGA UČITELJA IN IZOBRAŽEVANCA V PRENOSU INFORMACIJ
UČITELJ
o poudarek: na oddajanju informacij
o funkcija: oddajnik

IZOBRAŽEVANEC
o poudarek: na sprejemanju informacij
o funkcija: sprejemnik

29. SISTEM PRENOSA INFORMACIJ VKLJUČUJE:
 izvor in cilji informacije (izobrazbeni ali kognitivni; gibalni ali motorični; vzgojni ali afektivni)
 oddajnik in sprejemnik informacije
 informacijski kanal

30. NAČINI SPOROČANJA INFORMACIJ V IZOBRAŽEVALNEM PROCESU
 Avditivni načini sporočanja (govor, glasba, zvok)
 Vizualni načini sporočanja
 Delovnotehnični načini sporočanja (besedilo, slika, grafika)

31. UČNE METODE
• verbalno-tekstualne (so avditivni načini sporočanja)
• ilustrativno-demonstrativne (so vizualni načini sporočanja)
• laboratorijsko-eksperimentalne (so delovno-tehnični načini sporočanja)

32. NAČINI SPREJEMANJA INFORMACIJ IN POMNENJE
- 20% poslušanje
- 30% gledanje
- 40% poslušanje in gledanje
- 50% samogovor
- 90% lastna dejavnost in aktivnost

33. SITUACIJE V IZOBRAŽEVALNEM PROCESU
1. izobraževanec sprejema informacije od učitelja pasivno
2. učitelj sporoča informacije, vendar mora izobraževanec priti tudi sam do določenih informacij z lastno aktivnostjo
3. izobraževanec samostojno pridobiva informacije ob delni pomoči učitelja
4. večino informacij izobraževanec pridobi samostojno ob minimalni pomoči učitelja ali mentorja

34. SPLOŠNA UČNA NAČELA
Didaktična načela:
- Načelo primernosti (vsako izobr. prilagojeno izobraževancem –zmožnostim, osebnostnim lastnostim)
- Načelo zavestne aktivnosti
- Načelo nazornosti (snov mora biti posredovana jasno – nazorno)
- Načelo postopnosti in sistematičnosti (od lažjega k težjemu, od enostavnega k zapletenemu, od bližjega k oddaljenemu)
- Načelo povezovanja teorije s prakso
- Načelo trajnosti znanja

35. NAČELA PRI IZOBRAŽEVANJU ODRASLIH
Principi:
1. Princip demokratičnosti
2. Princip prostovoljnosti
3. Princip integrativnosti (zunanja nujnost se spremeni v notranjo)
4. Princip funkcionalnosti (pridobljena znanja lahko upor. pri delu)

36. UČNE OBLIKE IN METODE
Temeljna oblika izobraževalnega dela je opredeljena z razmerjem med dejavniki pouka in številom izobraževancev (množične, skupinske, individualne oblike izobraževanja in izobražvanje na daljavo) – odvisna od števila udeležencev.
Izobraževalna metoda je del izobraževalnega procesa, ki se kaže v ravnanju učitelja in/ali izobraževancev v tem procesu – način podajanja informacij.

37. AKTIVNOST UČITELJA IN IZOBRAŽEVANCEV PRI RAZLIČNIH OBLIKAH IN METODAH IZOBRAŽEVANJA

38. UČNE OBLIKE
Množična oblika:
=učitelj frontalo nastopa napram večji množici in istočasno komunicira z vsemi
- monotonost
- ni povratnih inf.
- ni medsebojnega sodelovanja
Skupinska oblika
=izobraževanci delajo v skupinah
+ medsebojno sodelovanje
+ ni monotonosti
+ povratne inf.
+ razvija se samokritičnost
Posamična oblika
=poudarek na aktivnosti izobraževanca – samostojno delo
+ študent si sam določa tempo, čas korake študija

39. VPLIVI IZOBRAŽEVALNIH METOD
Metode izobraževanja vplivajo na:
 Način komuniciranja -socialne odnose v
 Sodelovanje izobraževancev izobraževalnem procesu
 Motivacijo izobraževancev

40. UČNE METODE:
1. PRETEŽNO PASIVNE IZOBRAŽEVALNE METODE
 metoda predavanja
 metoda pripovedovanja
 metoda opisovanja
 metoda pojasnjevanja
 metoda poročanja
 metoda kazanja
 metoda razlage

2. PASIVNO-AKTIVNE IZOBRAŽEVALNE METODE
 metodo pogovora
 metodo diskusije
 metodo različnih vaj
 metodo preučevanja primerov
 metodo igranja vlog
 metodo urjenja
DISKUSIJSKA METODA
 aktivira izobraževance, da osvojijo novo znanje
 potrebna je predpriprava, ki jasno predstavi problem
 na osnovi priprave učitelj organizira diskusijo
 priprava zaključka
 diskusija je časovno omejena
METODA VAJ
- Opredelitev vsebine in načrta za vajo
- priprava navodil in potrebnih sredstev
- razlaga in kazanje poteka vaje
- razdelitev nalog izobraževancem
- izvajanje vaj in nadzor
- kontrola rezultatov vaje
STOPNJE DELA PRI METODI PREUČEVANJA PRIMEROV
Metoda preučevanja primera:
- soočenje s problemom spoznavanje problema
- analiza problema
- izbira ali izdelava predloga rešitve
- kontrola izbrane rešitve
STOPNJE DELA PRI METODI URJENJA IN AKTIVNOSTI UČITELJA TER IZOBRAŽEVANCEV V POSAMEZNIH STOPNJAH

3. PRETEŽNO AKTIVNE IZOBRAŽEVALNE METODE
 metoda dela s teksti
 metoda prigodka
 metoda programiranega izobraževanja
 metode izobraževanja z računalnikom

METODA DELA S TEKSTI
- Branje z razlago
- Branje s pripravo povzetka
- Branje s pripravo pisnega izdelka

METODA PRIGOTKA
- Nedoločena situacija opisana v prigodku
- Zaznavanje in spoznavanje problema
- Zbiranje in vrednotenje informacij
- Izdelava alternativnih rešitev problema
- Vrednotenje alternativnih rešitev
- Izbira najboljše možne rešitve

METODA PROGRAMIRANEGA UČENJA
Glede na obliko programov ločimo:
• linearne programe (členi so razvrščeni v linearnem zaporedju)
• razvejane programe (upoštevajo individualne razlike med izobraževanci)

Programirano izobraževanje
PREDNOSTI (za izobraževance):
- izbira lasten tempo učenja
- naloge, zastavljene v programu, izobraževance takoj po posredovanju aktivirajo in motivirajo
- seznanjen je s takojšnjimi povratnimi informacijami,
SLABOSTI:
- izdelava dobrega programa je izredno zahtevna naloga, zato so programi dragi
- gotovi programi so na tržišču razmeroma redki
- in za določene specifične učne vsebine strokovnega izobraževanja velikokrat tudi neustrezni
PROGRAMIRANO GRADIVO:
- je sistematično in logično strukturirano, kar je pri drugih učnih metodah pogosto preveč odvisno od kvalitete posameznega učitelja
- ima običajno izkustveno preverjeno učinkovitost

METODE IZOBRAŽEVANJA Z RAČUNALNIKOM
Temeljijo na različnih strategijah:
- vaje in utrjevanje
- poučevanje
- eksperimentiranje

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli